Digitalna preobrazba s hitrim razvojem umetne inteligence (UI) že spreminja način dela v različnih panogah, od javne uprave do izobraževanja in novinarstva. Vzporedno z napredkom tehnologije se pojavljajo izzivi, a tudi priložnosti za prihodnost poklicev, ki jih preobrazba prinaša.
Vpliv umetne inteligence na različne poklice
Umetna inteligenca vpliva na skoraj vse sektorje, kar se kaže na primerih, kot je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Tam so že uvedli digitalna orodja, vključno z UI-uvoženim klepetalnikom, ki pomaga uporabnikom pri vprašanjih glede DDV in drugih davčnih obveznosti. Prav tako uporabljajo podatkovno analitiko za identifikacijo tveganj in nepravilnosti v davčnih postopkih. Čeprav končne odločitve še sprejemajo ljudje, tehnologija omogoča, da se bolj osredotočijo na zahtevnejše primere.
Podobne spremembe opazimo tudi v izobraževalnem procesu. Učitelji v slovenskih šolah vse pogosteje uporabljajo digitalna orodja za pripravo gradiv in individualizacijo pouka. Nekatere šole že testirajo umetno inteligenco za analizo in oceno pisnih nalog, ki pa še ni dovolj zanesljiva za popolno avtomatizacijo [Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2024]. Vloga učiteljev se zato spreminja; postajajo ključni pri presoji digitalnih rezultatov in pri pomoči učencem, da se znajdejo v svetu, kjer tehnologija igra vse večjo vlogo.
Umetna inteligenca in mediji
Novinarstvo prav tako doživlja preobrazbo z uvajanjem umetne inteligence. Medijske hiše uporabljajo orodja, kot je ChatGPT, za pomoč pri iskanju informacij in pripravi osnovnih novic. Čeprav ta orodja še niso dovolj napredna za popolno avtonomno delovanje, nudijo podporo pri pregledovanju podatkovnih baz in optimizaciji vsebin. Novinarjem ostaja ključno, da združijo uporaben tehnološki napredek z etično rabo, kar vključuje preverjanje virov in vzdrževanje verodostojnosti.
Poklici prihodnosti
Analitiki ocenjujejo, da bodo poklici, ki temeljijo na človeških vrednotah, kot so empatija, ustvarjalnost in moralna presoja, preživeli digitalno preobrazbo. Poklici v zdravstvu, psihologiji, socialnem delu, izobraževanju in umetnosti so v ospredju zaradi potreb po čustveni inteligenci, ki je UI ne more nadomestiti.
Svetovni gospodarski forum napoveduje izginotje približno 92 milijonov delovnih mest do leta 2030, a ob tem se bo pojavilo okoli 170 milijonov novih, predvsem na področjih, kot so podatkovna analitika, kibernetska varnost in razvoj umetne inteligence. Slovenija spremlja te trende, pri čemer je vlada ustanovila Delovno skupino za izvajanje Nacionalnega programa umetne inteligence.
Priložnosti in izzivi
Podjetja, kot je Zavarovalnica Triglav, že integrirajo umetno inteligenco v poslovanje, pri čemer ohranjajo človeško presojo za ključne odločitve. Digitalni asistent TRIA denimo pomaga pri komunikaciji s strankami in podporo zaposlenim, kar pomeni lažje in hitrejše delo, a tudi zahteva prilagajanje zaposlenih novim tehnologijam.
Čeprav spremembe lahko povzročijo negotovost, ponujajo tudi možnost, da redefiniramo pojmovanje dela v digitalni dobi. Poklici bodo postali hibridni, združeni z naprednimi tehnologijami. Ključna veščina prihodnosti bo sposobnost učenja, prilagajanja in učinkovitega sodelovanja z novimi orodji.
Umetna inteligenca ne bo nadomestila človeškega faktorja, ampak ga bo nadgradila. Tisti, ki bodo pravočasno sprejeli tehnologijo in se naučili, kako jo integrirati v svoje delo, bodo vodili proces digitalne preobrazbe. V prihodnosti dela bodo uspevali tisti, ki se nenehno prilagajajo, učijo novih veščin in ohranjajo človečnost v svojem delu.
Viri
1. https://furs.gov.si – Finančna uprava Republike Slovenije, 2024
2. https://mizs.gov.si – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2024
3. https://worldeconomicforum.org – Svetovni gospodarski forum, 2025
4. https://zavarovalnica-triglav.si – Zavarovalnica Triglav, 2025
