Kako naj država obravnava mladoletne prestopnike? V preteklem letu je število mladoletnikov, ki so bili kaznovani z vzgojnim ukrepom ali kaznijo, znatno naraslo, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost obstoječega pravnega okvirja.
Povečanje mladoletniškega kriminala v Sloveniji
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil podatke o mladoletniškem kriminalu za leto 2024, ki razkrivajo, da se je število mladoletnikov z izrečenimi kaznivimi dejanji povečalo za skoraj tretjino v primerjavi z letom 2023. Medtem ko je število odraslih storilcev kaznivih dejanj v tem času upadlo za približno tri odstotke, to opozarja na potrebo po drugačnem pristopu k obravnavanju mladoletnih prestopnikov.
Od osamosvojitve Slovenije področje obravnavanja mladoletnikov urejajo Kazenski zakonik (KZ) in Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Po veljavnih zakonih so mladoletniki razdeljeni v tri starostne skupine: otroci, mlajši od 14 let, ki jih obravnavajo organi socialnega varstva, mlajši mladoletniki med 14 in 15 leti, ki zanje sodišča izrekajo le vzgojne ukrepe, in starejši mladoletniki, stari 16 in 17 let, ki se soočajo z vzgojnimi ukrepi in, v izjemnih primerih, denarno kaznijo ali zaporom.
Izvajanje vzgojnih ukrepov
Podatki SURS kažejo, da je bilo lani na državnih tožilstvih ovadenih 2.422 mladoletnikov. Sodišča so izrekla vzgojni ukrep ali kazen 241 mladoletnim osebam, kar predstavlja 28,2 % povečanje v primerjavi z letom poprej. Med vzgojnimi ukrepi prevladuje nadzorstvo organa socialnega varstva, kjer mladoletniki ostanejo v znanem okolju s podporo svetovalca, ki jim pomaga pri vzgoji in razvoju.
Velik del izrečenih vzgojnih ukrepov so povezani s kaznivimi dejanji zoper premoženje, kar predstavlja 39,4 % vseh primerov. Postopki za mladoletnike, ki storijo kazniva dejanja, se v povprečju zaključijo v 91 dneh, najdaljši so postopki za mladoletnike, poslani v prevzgojski dom, kjer trajajo povprečno 423 dni.
Individualizirana obravnava mladoletnikov
Mladoletna kazenskopravna praksa temelji na razumevanju, da so prestopniki v fazi razvoja in odraščanja, kar zahteva posebne ukrepe. Študije na področju nevroznanosti kažejo, da se človeški možgani, zlasti glede nadzora impulzov in predvidevanja posledic, razvijajo do dvajsetega leta. Posledično mladoletniki potrebujejo individualiziran pristop, saj nanje močno vplivajo okolje in vrstniki.
Pravna teorija v Sloveniji uporablja dve meritvi za določitev, kdaj nastopi kazenska odgovornost: formalno merilo, ki jo določa glede na starost, ter materialno merilo, kjer se ocenjuje biološki in socialni razvoj posameznika. Zakonodaja favorizira formalno merilo zaradi jasnosti, vendar bi lahko materialno merilo prispevalo k bolj pravični obravnavi.
Pobuda za nove centre za mladoletnike
V luči naraščajoče zaskrbljenosti nad mladoletniškim prestopništvom država razmišlja o ustanovitvi posebnih centrov. Ti bi nudili celovito oceno težav mladoletnika, kar bi pripomoglo k bolj učinkovitemu ukrepanju in zmanjšanju vključenosti mladih v kazenske postopke. Takšni centri bi omogočali multidisciplinarno obravnavo, posebej usposobljeno za reševanje kompleksnejših težav, s čimer bi mlade osvobodili dolgotrajnih in morda škodljivih kazenskih postopkov.
S povečanjem števila mladoletnih kaznivih dejanj postaja iskanje učinkovitih rešitev ključnega pomena. Kombinacija pravočasnih in ustreznih vzgojnih ukrepov ter razpoložljivost specializiranih centrov za pomoč bi lahko mladim preprečila nadaljnja kriminalna dejanja in pomagala pri njihovi vključitvi nazaj v družbo.
Problem mladoletniškega kriminala zahteva premišljen pristop, ki upošteva razvojne faze mladostnikov in njihov vpliv na vedenje. Uvedba specializiranih centrov za mladoletnike lahko predstavlja ustrezen odgovor na to zahtevno problematiko, ki bo pomagal ustvariti varno in pravično družbo za vse.
Sources:
1. https://www.stat.si – Statistični urad Republike Slovenije
2. https://www.mp.gov.si – Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije
