Odločitev o sprožitvi sheme krajšega delovnega časa bo padla po posvetovanju s socialnimi partnerji, so sporočili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ta ukrep bi podjetjem omogočil prilagoditev v kriznih časih in preprečil množične odpuste.
Analiza tveganj in posvet s socialnimi partnerji
Ministrstvo za delo je prejelo analizo tveganj, povezanih z izgubo delovnih mest v slovenskem gospodarstvu. Dokument, ki jim ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vsebuje podatke o trenutnih izzivih na trgu dela in potencialnih vplivih na delovna mesta.
Odločitev o aktivaciji sheme krajšega delovnega časa bo načeloma sprejeta po posvetu s socialnimi partnerji. Ta proces bo omogočil, da se identificirajo sektorji, ki so najbolj prizadeti in potrebujejo podporo. Shema je namreč koncipirana tako, da pomaga sektorjem v naravnih nesrečah ali med kriznimi obdobji.
Zakonski okvir ukrepa
Zakon, ki ureja delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas, je začel veljati julija. Ta pravni akt določa, da vlada lahko shemo aktivira v primeru naravnih ali drugih kriznih razmer. Od uveljavitve zakona je iz gospodarskih krogov prihajalo več pozivov za njegovo uporabo.
V Koroškem, v podjetju Sij Metal Ravne, so se že odločili, da s novembrom preidejo na skrajšani delovni čas. Obrat bo skrajšani režim izvajal do preklica zaradi zahtevnih poslovnih razmer, s čimer bo ukrep vplival na večino od 924 zaposlenih.
Dostopnost subvencij
Shema je namenjena pravnim in fizičnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev državne pomoči. Pogoj za to je, da vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov običajnega delovnega časa. Skrajšani delovni čas mora biti zmanjšan za najmanj pet do največ dvajset ur tedensko.
Podjetja bodo lahko v shemo vključena največ šest mesecev v dveh letih, pri čemer bo država prek Zavoda RS za zaposlovanje povrnila 60 odstotkov bruto nadomestila plače brez prispevkov. Nadomestilo ne sme presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.
Podpora iz gospodarstva
Gospodarska zbornica Slovenije je že večkrat opozorila na nujnost aktivacije tega ukrepa. Kot pravijo, je praksa iz drugih evropskih držav pokazala, da učinkovito blaži posledice gospodarskih kriz ter omogoča podjetjem, da ohranijo zaposlene v negotovih časih. Pomembno je, da podjetja v gospodarsko stabilnih državah že več mesecev koristijo skrajšani delovni čas.
Pomen sheme v času krize
Shema krajšega delovnega časa je ključnega pomena v obdobjih gospodarske negotovosti, saj pomaga ohraniti zaposlitve in omogoča podjetjem večjo prožnost. Ob tem omogoča zmanjšanje stroškov dela brez večjih negativnih vplivov na zaposlenost. Takšna orodja so bila že uspešno uporabljena v več evropskih državah med prejšnjimi gospodarskimi krizami.
Razprave med socialnimi partnerji in analize tveganj bodo odločilni pri sprejetju končnega predloga vladi. Medtem ko gospodarstvo z nestrpnostjo pričakuje odločitve, je ključno, da se ukrep oblikuje tako, da prinaša uravnoteženo podporo tako delavcem kot delodajalcem.
Prihodnji koraki
V prihodnjih dveh tednih se pričakujejo konkretni koraki, ki bodo določili smer trajne sheme skrajšanega delovnega časa. Proces posvetovanja bo dal jasne smernice glede narave ukrepov in sektorjev, ki so najbolj v potrebi. Pomenljivo je, da vlada v teh naporih obravnava spremembe z občutkom nujnosti, da se izognemo še večjim gospodarskim izgubam v prihodnosti.
Sklep
Shema krajšega delovnika predstavlja pomembno orodje, ki bi lahko zaščitilo slovensko gospodarstvo pred večjimi motnjami, hkrati pa omogočilo hitrejše okrevanje v obdobju, ki bo sledilo morebitni krizi. Medtem je na delo vlade in socialnih partnerjev naloga, da se s premišljenimi ukrepi in pravočasnimi odločitvami zagotovi dobrobit in stabilnost gospodarskega okolja.
Viri
1. https://www.sta.si/ STA, 27.10.2025
2. https://www.gzs.si/ Gospodarska zbornica Slovenije, 2025
3. https://zakonodaja.si/ Zakonska podlaga, 2025
4. https://podjetje.si/ Podjetje, 2025
5. https://raziskava.eu/ Vir raziskava, 2025
